Sejem igrač v Nurnbergu 2016
Vrnili smo se iz enega največjih svetovnih sejmov igrač, ki je potekal v osrčju Bavarske. 17 obližev na nogah kasneje, ponosno poročamo kaj smo videli, kakšne novosti lahko kmalu pričakujete v trgovini in kaj nas je najbolj navdušilo.
Noč je še. Avtocesta. Mnogo nje. Naposled garaža. Pisk vzvratnega parkiranja. Jutranji sprehod med kolosalnimi zgradbami. »Morgen«. Prikupno dekle na vhodnih vratih. Pisk skeniranja vstopnice. Gospe v natančno zlikanih kostimih. Gospodje v kravatah. Gospodje s kovčki. Gospod z velikansko plišasto opico v naročju. Ljudje, povsod ljudje in samo ena opica. »HALLE 1 – Soft toys«. Opice, povsod same plišaste opice! Vseh velikosti, vseh barv, tudi kričeče zelene. In, ne pozabimo, velikanski mamut. Nemogoče bi bilo pozabiti velikanskega mamuta.
To ni prizor iz Dalíjevih sanj. To je Nürenberg 2016.
Na odiseji, ki se je začela z neprespano nočjo, se je dvorana polna mehkih plišastih živalic zdela kot usodna skušnjava. Gruča siren, ki vabi k temu, da spočijemo glavo na nečem toplem in udobnem. Moramo se. Upreti. Tu smo zato, da poiščemo nove pametne igrače! Urno nadaljujemo pot in skačemo iz ene dvorane v drugo.
Kot magnet nas k sebi povleče stojnica z miselnimi ugankami, ki so nam že dobro znane. Pyraminx, Gear Cube in Morph Egg, med njimi pa črno-bela neznanka, ki je nismo videli še nikoli prej. Prijazen gospod, ki nekoliko spominja na Dr. Browna iz filma Nazaj v prihodnost, z navdušenim glasom razloži, da gre za novost, ki bo zanimiva tako za začetniške reševalce, kot tudi za tiste, ki se bolj pogosto spopadajo z reševanjem miselnih izzivov, saj je rešitev vedno le štiri poteze stran, vendar pa je treba vedeti, katere so pravilne. Prav nič »prodajnega« ni v njegovem glasu, precej bolj spominja na dedka, ki želi vnučka navdušiti nad novim hobijem. In mu tudi uspe. Komaj čakamo, da bomo novo uganko lahko postavili na police v trgovini. Po tem, ko zapustimo stojnico, skočimo na Google in preverimo. Prijazni gospod je Uwe Meffert, izumitelj omenjenih ugank!
Navdihnjeni se odpravimo v dvorano inovacij, kjer svoje delo predstavljajo novinci v svetu igrač. Čudovito razsvetljena dvorana, skozi velikanska okna sijejo januarski sončni žarki. Male stojnice in babilonska zvočna kulisa, kjer na vsakem koraku slišiš drug jezik, med njimi tudi slovenskega. V očeh mladih razstavljavcev iskrica ponosa in upanja. Osrednji forum, na katerem poteka razprava o novih trendih v svetu igrač, glavna tema so »Train your Brain« igrače, kar nas zelo osreči. Moderna tržnica 21. stoletja deluje pomirjujoče, celo utopično.
Nazaj v realnost. Sosednja hala, v kateri se predstavljajo večinoma azijski proizvajalci, je polna bleščečih objektov, za katere bi včasih težko razložili, kaj točno sploh so. Če bi morali vse skupaj opisati na kratko – bleščice in velikooka bitja. Navduši nas dekle, ki obvlada japonsko igračo kendama. Vendar pa se pri njej ne zadržimo dolgo, saj nas prežene močan vonj po plastiki, ki preveva celotno dvorano.
Pobegnemo k eni naših najljubših prostočasnih dejavnosti, k družabnim igram. Srečamo se s prijatelji iz francoskih založniških hiš Gigamic in BlackRock Games, ki nas založijo z vzorci novih iger. Predvsem zanimiva izgleda BlackRockova 10′ to Kill, kratka desetminutna igra, v kateri s pomočjo dedukcije poskušamo ugotoviti, kateri izmed likov je soigralčev morilec in se ga znebiti, preden se on nas. V Franciji je igra že pravi hit. Pri Gigamicu smo navdušeni nad deluxe verzijo iger Quarto in Quoridor, ki izgledata zares veličastno in dizajnersko. Tudi nasploh opazimo, da so francoske namiznice posebej lepo izdelane in so zelo po našem okusu. Posebno pozornost smo letos posvetili iskanju družabnih iger za otroke med 5. in 10. letom in smo zelo zadovoljni s tistimi, ki smo jih našli. Posebej nas je navdušila Junior različica igre Stone Age. Otroci se premikajo iz ene postaje na drugo in poskušajo nabrati pravo kombinacijo surovin, da bi lahko postavili kočo. Prvi, ki uspe postaviti vas s tremi kočami, pa je zmagovalec. Zelo preprosto in zabavno.
Kmalu se znajdemo pri stojnicah z nam priljubljenimi vrtavkami. Oglasimo se na stojnici avstrijskega Maderja – njihove izdelke dobro poznate iz naše trgovine. Njihova posebnost je ročna izdelava in poslikava, ki je, kot smo izvedeli precej zapleten postopek, ki zahteva strokovnjake z dobro razvito umetniško žilico. Predstavijo nam nove, prav posebne vrtavke, ki bodo izzvale vašo spretnost. Prva je elegantna dvonadstropna krasotica, druga pa paličasta vrtavka, ki jo s potegom kazalca med vrtenjem prekucnemo na glavo. Moramo se pohvaliti, da nekomu iz naše ekipe to uspe v prvo, kar požame vale občudovanja. Se že trudimo, da bo vrtavkanje čim hitreje postalo olimpijska disciplina. Kar težko se poslovimo od enega najbolj gostoljubnih kotičkov na sejmu, ki za povrh še diši po lesu.
Na srečo nas kmalu potolaži stojnica, ki je pravzprav bolj umetniška galerija. Na stenah se bohotijo osupljive sestavljanke, mini puzzli in kalejdoskopi. Dizajn je prepoznavno katalonski, s čudovitimi barvnimi kombinacijami, nekoliko surealističnimi podobami in poln živahnosti. Pozdravi nas prijazni stric Xavi in ko nam pokaže še nekaj čudovitih vrtavk, smo odločeni – delček Katalonije bo kmalu tudi v naši trgovini.
Sejem je zares velikanski, razteza se kar čez 12 dvoran in v vsaki je na tisoče igrač. Zato je izbrati zmagovalca zares težka naloga. Toda, ko se srečamo s prijatelji iz Wabe, ki izdelujejo Kinetični pesek, dvoma ni več. Njihova novost, Mad Matter, je zares odštekana masa, ki nas zasvoji takoj, ko jo primemo. Čarobna snov, ki je lahko tako kompaktna, da jo zbijemo v trdo žogico, ali pa se razvleče kot čigumi (in izgleda, kot da je nikoli ne zmanjka), je znanstveni fenomen, sestavljen iz mikroskopskih keramičnih kroglic in polimerov. Struktura je podobna testu za kruh, prednost v primerjavi s peskom pa je ta, da lahko z njim oblikujemo bolj kompleksne strukture. Seveda pa je obenem tudi varna za malčke.
Nazadnje se ustavimo pri britanskih žonglerskih prijateljih in pri njih naročimo novo pošiljko rekvizitov. Dva razposajena fanta, ki spominjata na brata Rona Weasleya, nas zabavata s svojim enournim stand-up showom, vrhunec katerega je žongliranje s petimi žogami hkrati. Med drugim izvemo, da sta skoraj zanetila hud evropski spor, saj sta nemškim obiskovalcem sejma ponujala Wertherjeve bonbone in trdila, da so britanski. Zakaj? Ker se jima je znana reklama z dedkom zdela tako tipično angleška.
Polni dobrih vtisov, a utrujeni, se usedemo okrog našega »meeting pointa« v osrednji hali. Na udobnih kavčih stegnemo noge od sebe in opazujemo nežno pljuskanje ribnika, v katerem mimo nas plava stotina gumijastih račk. Vsaka je drugačna od prejšnje. Mimo ribnika hodijo gospe v kostimih. Gospodje v oblekah. Gospodje s kovčki. Podobni so si. Počasi se prostor zoža. Zbudimo se v Ljubljani.