Mednarodni dan družabnih iger 2016

Tradicija veleva, da se enkrat v aprilu po vsem svetu “združi” čim več igralcev namiznih družabnih iger in na ta dan organizira igralne dogodke. Mednarodni Tabletop dan je letos potekal na zadnjo aprilsko soboto. V Ljubljani je po snežnih presenečenjih v preteklih dneh končno posijalo sonco, a se je vseeno v prostorih Poligona na Tobačni ulici zbralo okoli 250 ljudi. Slovence je pod igralno streho znova združilo društvo Igrolog, TojeTo-jevci smo bili na dogodku kot glavni pokrovitelj prisotni s stojnico iger.

Cel dan igranja je pomenil, da so si obiskovalci vseh starosti lahko izposodili prek 200 različnih družabnih iger, čisto vsako od njih pa jim je na njihovo željo lahko tudi predstavil in razložil en od ducata Igrologovih demonstratorjev. Popolna storitev torej!

Navdušeni so bili najmlajši obiskovalci – “otroška” demonstratorska ekipa je usklajeno delovala, tako da so jim starši z veseljem prepustili malčke in odjadrali po svoje igrat.

Nekateri so nove igre preizkušali v dvoje, spet drugi so se zabavali v večji druščini.

Kopica nagradnih žrebanj je omogočila, da so obiskovalci kar nekaj iger, ki so jih odigrali, tudi odnesli s seboj domov.

Celodnevno igranje za nekatere ali par uric zabave dopoldne ali popoldne je vsem obiskovalcem (pre)hitro minilo. Večerni zaključek je za mnoge prišel prezgodaj, saj so si želeli odigrati še več iger iz obsežne knjižnice. No, pa saj bo še čas. Tiste, ki jim je do enakega druženja čez eno leto predaleč, smo namreč vsi skupaj povabili na dvotedenske ali mesečne dogodke, ki jih organizirajo Igrologi v Poligonu, Kinu Šiška ali v Savskem naselju. Za vse ostale pa tukaj še spomin na dve letošnji legendarni tekmovanji, ki se ju je skupaj udeležilo kar 80 obiskovalcev….

Reportaža s turnirjev

Pitchcar

Prvi vrhunec dneva, turnir v dirkalni igri Pitchcar, se je zgodil že zelo kmalu. Točno opoldne je v kotu dvorane, okrog ogromne mize, na katero so svetili sončni žarki, začelo vršeti od pričakovanja. Tam se je bohotila veličastna grand-prix proga, polna zavojev, pasti in šikan. Prava lepotica tudi v svetovnem smislu, ročno izdelana s strani goriških navdušencev nad to igro frcanja lesenih ploščkov.

32 dirkačev, pripravljenih na adrenalinski boj, se je zbralo in prisluhnilo pravilom, ki so narekovala povsem preprosto igro: frcni plošček, ostani na progi, prehiti nasprotnika. Kako zelo ohlapna so bila, dovolj zgovorno pove podatek, da je bilo zbijanje sotekmovalcev dovoljeno in celo zaželjeno. Prva skupina osmih bolj ali manj krvoločnih voznikov se je pognala na progo – najprej v kvalifikacijski vožnji, v kateri so bili na progi sami, nato pa se je zgodila čisto prava dirka (manjkal je le komentar Mirana Ališiča).

Priti na cilj prvi se sliši zelo preprosta naloga, a proga je bila tako ozka in zavita, da so bili izleti iz proge stalna praksa. Po drugi strani je težavnost proge poskrbela za nekaj izjemnih potez – med drugim tudi za neverjetno vožnjo po robniku ovinka in spektakularen obrat ploščka v zraku za 360 stopinj. A vendar se je izkazalo, da bodo lahko celoten krog kvalifikacijske proge v predvidenem času prevozili le redki tekmovalci (na koncu med 32 le eden). Zato je za uvrstitev v finale štela končna uvrstitev ob izteku časa – in priča smo bili nekaj zelo napetim, celo milimetrskim odločitvam.

Iz vsake vožnje sta v finale napredovala 2 tekmovalca. Finalna proga je bilo krajša, zato je bilo prostora za prehitevanja manj, izbijanja so bila bolj pogosta in na trenutke že prav brezsramna. Videli smo kar devet izmenjav v vodstvu, vse do zaključka, ki je bil prava posebnost. Tekmovalci so morali svoj plošček pognati čez skakalnico in pristati na zelo ozki ploščici. Prav zaključni panterski skok je Mateju, ki je skozi celotno tekmovanje pokazal največ spretnosti in zagnanosti, prinesel končno slavje in privlačno nagrado. Predvsem pa si je prislužil lovoriko najhitrejšega namiznega igralca v mestu, ki mu je do naslednje, zdaj že tradicionalne prireditve, ki gre ob bok Monacu in San Marinu, ne more vzeti nihče.

Codenames

Še preden se je slavje dobro poleglo, smo se že preselili na drug konec dvorane, kjer se je ob pridušenih zvokih jazza pričel drugi tekmovalni vrhunec dneva – turnir v igri ugibanja besed Codenames. Gre za ekipni spopad, ki ga vodita dva kapetana ekip, ki poizkušata s kar se da malo namigi soigralcem pokazati pravo kombinacijo asociacij med 25 naključnimi pojmi, ki ležijo na mizi. Vendar pa naloga ni tako preprosta, saj lahko vsako potezo uporabi le eno besedo in pove koliko pojmov se nanaša na njo “npr. sadje 3”, zato sotekmovalci pogosto zadanejo ploščico nasprotnikov ali pa celo prepovedano besedo, ki prinese takojšen poraz (t.i. “morilec”).

Vzdušje v zraku pred pričetkom je bilo podobno tistemu iz tekmovanja za črkovalno čebelico in Malimi sivimi celicami – 12 ekip s po tremi tekmovalci se je v različnih kotih prostora ogrevalo in preizkušalo igro še pred prvim uradnim dvobojem. V uvodni fazi četrtfinala in polfinala se je pokazalo, da pritisk turnirja vpliva na igralce do te mere, da so igrali zelo previdno igro in pogosto na svoj namig navezovali le en iskani pojem. Defenzivna taktika se na dolgi rok ni obrestovala, saj so bili kljub previdni igri pogosti vzkliki “Vidiš! Sem ti rekel/-la!”, kar je najbolje izkoristil pogumni finalni trojec. Za spremembo od klasičnih tekmovanj so se namreč v finalu srečale kar tri različne ekipe.

Vlogo nosilca v finalu je prevzela ekipa Hišniki 1, ki jo – pozor – sestavljajo sama dekleta. Ta so s svojo neverjetno povezanostjo, ki je mejila že na nadčloveško intuicijo, do finala izgubile le eno samo, samcato rundo in v zaključni boj so tako vstopile v izraziti vlogi favorita. Vendar pa so morale za končno zmago prekositi navihano ekipo Srn in razborite Legende. Hkrati sta za mizo igrali dve ekipi, zmagovalec je ostal na mizi, ekipa je iz turnirja izpadla, ko je doživela drugi poraz.

Hišnice so že na začetku vzele v roko metlo in pometle konkurenco v kot, saj so si z dvema zaporednima zmagama ustvarile skoraj nedosegljivo prednost. Srne so se tako, nekoliko boječe, v tretji rundi odpravile za mizo v položaju, ko so morale zmagati, če so želele ostati v igri za veliko lovoriko. Pa so si tudi v tem primeru zlata dekleta že takoj ustvarila veliko prednost – a glej ga zlomka, prav v zadnjem poskusu so po nesreči zadele kartico morilca, s tem pa je boj postal ponovno popolnoma odprt. Vendar so v peti, odločilni rundi, pomirile razgrete stavniške strasti in suvereno odpravile Legende z asociacijo “samorog”, ter tako ponosno vzdignile glavno nagrado – ki je bila, kako presenetljivo, izvod igre Codenames. Ob aplavzu preostalih ekip so si skromno čestitale in s tem je bil tekmovalni del mednarodnega dneva namiznih iger sklenjen.